Visoko preko mreže za odbojko…

ko sem bila sama v šoli, pri športni vzgoji nismo imeli ocen od ena do pet, torej je nismo jemali tako resno, kot jo otroci danes, ko imajo pri telovadbi celo seminarske naloge … Hči je v šestem razredu in uspešna športnica, a se je dolgo bala ocenjevanja odbojke, saj ji nikar ni uspelo servirati žoge preko mreže za odbojko. In seveda ne le enkrat – v desetih poskusih mora žoga preko mreže za odbojko in v polje kar šestkrat, če želiš dobiti petico.
Doma je takšno stvar težko vaditi, saj nimamo prostora, pa tudi žoge za odbojko ne, je pa v šoli pri uri športa vadila kar precej. Ni ji šlo, ni pa želela dobiti štirico ali celo trojko. Tako da je nazadnje ostajala v telovadnici tudi po pouku in vadila, pa tudi dedi ji je doma na dvorišču napeljal vrv tako visoko, kot imajo v šoli nameščene mreže za odbojko. In ko je prišel dan ocenjevanja ji je uspelo – sicer za las, ampak dobila je petico, ki si jo je tako zelo želela.

Pa naj še kdo reče, da je športna vzgoja eden lažjih šolskih predmetov – pri nas niso bile takšne priprave potrebne za nobeno drugo ocenjevanje.
Sicer pa bo zdaj lažje. Odbojke je konec, žoge in mrežo so pospravili, sedaj se ukvarjajo z gimnastiko. In pri tej ni nobenih težav, saj jo hči obožuje – je zelo gibčna in vedno je rada delala prevale, premete, stoje … Pričakujem torej, da bo pri ocenjevanju iz gimnastike uspešna in zadovoljna, ne da bi se ji bilo treba vadbi posvečati toliko, kot se je morala žogi.

Sicer pa je veliko vadbe prineslo še nekaj – odbojko je zelo vzljubila, tako da zdaj že pravi, da bi lahko poleti na vikendu uredili nekakšno igrišče za odbojko kar na travniku. Mož je bil takoj za in je že naredil plan, kako bo postavil ob parkirišču dva stebra, prav tako pa je že brskal po spletu, kjer se kupijo mreže za odbojko. Mislim, da bi bilo tudi njemu igrišče zelo všeč – zlasti takrat, kadar nas na vikendu obiščejo tudi prijatelji.