Zlato je kemični element. Ta mehka, svetleča se, rumena, težka, raztegljiva, prehodna kovina, ki jo je lahko oblikovati, ne reagira z večino kemikalij, vendar jo napada klor in aqua regia. Kovina se večinoma pojavlja samorodna kot kepe v skalah in aluvialnih nanosih in je ena od kovljivih kovin. Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu kaže rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve, če ga na tanko razdelimo. Od znanih kovin je ta najbolj kovna in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost. Imate zlato, ki bi ga radi prodali? Oglejte si ponudbo za odkup zlata.
Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu. Vertjetno ima vsak od nas doma vsaj en kos nakita. Nakit uporabljajo za darila že kmalu po odkritju, saj je bil od nekdaj znak prestiža. Vrednost zlata se hitro spreminja, zato vam točne cene ne moramo povedati. Se pa giblje od 30 do 38 € na gram. Pomembna je tudi čistost zlata, ki ga merimo v karatih. Karat je enota za merjenje čistosti zlata, pomeni pa delež čistega zlata v 1000 delih zlitine. 999,9 tisočinke pomeni 24-karatno zlato in pomeni čisto zlato, 917 tisočink pomeni 22-karatno zlato, ki vsebuje 22 delov zlata in dva dela druge kovine, 750 tisočink pomeni 18-karatno zlato, 585 tisočink 14-karatno zlato, 333 tisočink pa 8-karatno zlato.
Zakaj naložbeno zlato?
– Zlato je realni denar, ki že več kot 4.000 let predstavlja svetovno konvertibilno valuto kot tudi zaščito pred političnimi in finančnimi nestabilnostmi v svetu (visoka inflacija, ki znižuje vrednost denarju in posledično zmanjšuje realno kupno moč posameznika).
– Naložbeno zlato v fizični obliki je zelo likvidno saj ga vedno lahko prodate za določeno vrednost z razliko od svetovnih denarnih valut, ki s časom postanejo brez vrednosti (v povprečju vsakih 100 let)
– V 70- ih letih prejšnjega stoletja so imeli ljudje glede na svoje premoženje med 15% in 20 % zlata, danes ga imajo manj kot 1 %.
– Povpraševanje po zlatu vse bolj narašča (centralne banke ponovno postajajo neto kupci, veliki trgi v razvoju kot so Kitajska, Indija, Rusija pa vse bolj dopolnjujejo svoje zlate devizne rezerve,…)
– Večina priznanih mednarodnih analitikov meni, da je zlato trenutno podcenjeno glede na splošno prezadolženost držav (Združene države Amerike, Japonska, Evropa,…) in posameznikov ter nekontroliranega tiskanja vedno novih količin denarja. Če svoj denar investiramo v zlato potem nam ni treba skrbeti da bomo imeli polne sefe, saj je kilogram zlata manjši od človekove dlani. Njegova vrednost pa je več kot 30 tisoč evrov, odvisno od kupca in dnevne vrednosti zlata, ki ga ocenjujejo na borzi. Pri zlatu nam tudi ni treba skrbeti, da bo kdaj izginil, saj je stalnavaluta že več kot 4000 let. Najboljše je trgovati z zlatom tako, da ga kupimo po nizki ceni in prodamo po višji. Zato je potrebna dobra analiza borze zlata, saj se cene hitro spreminjaj in rastejo tako hitro kot tudi padajo.
Posebnost naložbenega zlata je, da je v Sloveniji promet z naložbenim zlatom, tako nakup kot prodaja, neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobički, torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo zlata. Pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih posameznikih pa se (po pojasnilu davčne uprave) zlato obravnava enako kakor druge finančne naložbe. Razlika med nakupno in prodajno vrednostjo se kot kapitalski dobiček obdavči skupaj z drugimi obdavčljivimi prihodki